Razpored učne snovi – biologija

• utemelji biologijo kot naravoslovno vedo in razlikuje področja biologije
• našteje in razloži osnovne značilnosti živega
• utemelji, zakaj so si vsi organizmi po zgradbi in delovanju podobni, čeprav so izjemno raznoliki
• razloži medsebojno povezanost in dinamičnost živih sistemov in povezanost življenja na vseh organizacijskih ravneh

• razumejo pristope k raziskovalnemu delu v biologiji (mikroskopiranje, biokemijske raziskave, fiziološke raziskave, terensko delo, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) pri meritvah in prikazu rezultatov raziskav)
• na primerih spoznajo metode raziskovanja življenja (živih sistemov) na podlagi raziskovalnega vprašanja (oziroma hipoteze) in teoretičnih predpostavk
• na enostavnih preprostih primerih znajo načrtovati in uporabiti metode opazovanja in eksperimentiranja ter zbirati kvalitativne in kvantitativne podatke
• znajo glede na raziskovalno vprašanje (oziroma hipotezo) prikazati in analizirati rezultate (osnove statistične analize);
• znajo utemeljeno zaključevati ter ovrednotiti slabosti in omejitve izvedene raziskave ter predlagati smiselne izboljšave
• znajo izbrati in uporabiti ustrezna orodja in tehnologijo za izvedbo raziskave ter za zbiranje, analizo in prikaz podatkov

• Biotske membrane
• Celični organeli
• Zgradba in delovanje encimov in drugih beljakovin
• Energetsko bogate snovi
• Glikoliza in vrenje
• Celično dihanje
• Fotosinteza
• Nukleinske kisline

• definira celico kot osnovno gradbeno in funkcionalno enoto organizmov
• definira prokariontsko in evkariontsko celico in ju primerja
• našteje in primerja glavne značilnosti bakterijske, glivne, rastlinske in živalske celice ter jih prepozna na slikah
• primerja velikost, zgradbo in razmnoževanje celic in virusov
• opiše fizikalne in kemijske lastnosti vode in utemelji njihov pomen za življenjske procese
• našteje osnovne biogene makro- in mikroelemente ter razloži njihov pomen
• našteje glavne organske molekule v celicah in opiše njihovo zgradbo ter gradnike, ki jih sestavljajo
• razloži pomen bioloških makromolekul za delovanje celice
• na shemi prepozna in opiše sestavine biotske membrane ter utemelji membrano kot mejo med celicami in celičnimi razdelki
• razloži pomen fosfolipidov v biotskih membranah
• opiše izbirno prepustnost biotskih membran in razloži, kako lastnosti snovi (velikost, polarnost, električni naboj) vplivajo na njihovo prehajanje skozi membrane
• našteje načine prehajanja snovi skozi biotske membrane in opiše njihov potek (pasivni transport, aktivni transport)
• razloži pomen teh procesov za celico
• opiše endocitozo in eksocitozo ter pomen teh procesov za delovanje celice in organizmov
• prepozna in označi celične strukture in organele na sliki evkariontske celice
• opiše zgradbo in naloge organelov
• opiše zgradbo in naloge ribosomov ter zgradbo in naloge nitastih struktur
• razloži pomen prisotnosti celične stene za življenje bakterij, gliv in rastlin ter odsotnosti celične stene za življenje živali
• razloži pomen kloroplastov za življenje rastlin
• primerja zgradbo in delovanje mitohondrija in kloroplasta ter pojasni podobnosti in razlike v procesih na njunih notranjih membranah
• definira aktivacijsko energijo pri kemijski reakciji
• razloži lastnosti, delovanje (specifičnost) in pomen encimov
• definira pojma substrat in produkt encimsko katalizirane reakcije
• opiše, kako so lastnosti organizma odvisne od delovanja njegovih beljakovin
• opiše osnovno zgradbo encimov in model encimske povezave s substratom (model ključ in ključavnica)
• razloži in grafično prikaže odvisnost hitrosti encimske reakcije od različnih dejavnikov (temperatura, pH, koncentracija substrata in encima)
• pojasni denaturacijo encimov in njen vpliv na encimsko aktivnost
• razloži odnos med zgradbo beljakovine, njeno vlogo in aktivnostjo
• opiše pomen beljakovin za pravilno zgradbo in delovanje celic in našteje naloge beljakovin v celicah
• opiše in skicira nastanek peptidne vezi
• opiše prostorsko zgradbo beljakovin
• opiše, kako se beljakovine prilagajajo in spreminjajo svojo zgradbo, ter imenuje dejavnike, ki vplivajo na te spremembe
• imenuje snovi, ki so najpogostejši vir energije za celice
• razloži pojma presnova snovi in energijska pretvorba
• razloži povezanost razgradnih (katabolnih) in izgradnih (anabolnih) procesov
• definira presnovno pot kot zaporedje encimsko vodenih reakcij z majhno energijsko in snovno spremembo v vsaki od reakcij
• našteje primere presnovnih poti v celici (vrenje, celično dihanje, fotosinteza, kemosinteza, sinteza beljakovin)
• opiše zgradbo in vlogo molekule ATP v celičnih procesih
• utemelji, zakaj je ATP univerzalna energijsko bogata molekula
• definira glikolizo
• definira vrenje kot razgradno presnovno pot, ki poteka v anaerobnih razmerah
• opiše alkoholno in mlečnokislinsko vrenje
• našteje organizme, ki opravljajo procese vrenja
• opiše pomen produktov vrenj za človeka
• poveže energijo kemijskih vezi v organskih molekulah z nastankom ATP, ki je potreben za pogon drugih celičnih procesov
• definira celično dihanje kot sklop encimsko vodenih reakcij in imenuje substrate in produkte celičnega dihanja
• opiše aerobno celično dihanje kot razgradni proces za pridobivanje ATP, v katerem se poleg ogljikovih hidratov razgradijo tudi druge organske molekule
• našteje in opiše sklope reakcij celičnega dihanja in imenuje območja v celici, kjer potekajo sklopi reakcij celičnega dihanja
• definira fotosintezo kot pretvarjanje svetlobne energije v kemijsko (ATP), uporabo te energije za vezavo CO2 v organske spojine in našteje skupine organizmov, ki opravljajo fotosintezo
• našteje substrate in produkte fotosinteze
• našteje fotosintetska barvila in opiše njihov pomen za akcijski spekter fotosinteze
• našteje produkte obeh sklopov reakcij ter opredeli njihovo vlogo
• poveže dele kloroplasta s sklopi fotosintetskih reakcij
• ovrednoti pomen omejujočih dejavnikov fotosinteze (temperatura, jakost in barva svetlobe, koncentracija CO2) za hitrost in kompenzacijsko točko fotosinteze
• primerja avtotrofe in heterotrofe s stališča pridobivanja energije in snovi
• opiše, kaj se lahko zgodi s sladkorji, ki nastajajo med fotosintezo
• opiše zgradbo nukleotidov in nukleinskih kislin
• opiše vloge posameznih oblik nukleinskih kislin (DNA, mRNA, tRNA, rRNA)
• definira in razlikuje gen, kromosom in genom
• primerja organiziranost DNA in RNA pri prokariontih, evkariontih in virusih
• opiše in razloži podvajanje molekule DNA in imenuje encime, ki katalizirajo proces
• utemelji pomen parjenja komplementarnih baz za zgradbo in delovanje DNA in RNA
• definira genski kod in razloži zgradbo in vlogo genskega koda ter njegove lastnosti (univerzalnost in degeneriranost)
• razloži prepisovanje (transkripcijo) DNA v mRNA in prevajanje (translacijo) zaporedja nukleotidov (kodonov) na mRNA v zaporedje aminokislin v beljakovinah
• razloži posledice mutacij za zgradbo in delovanje beljakovine

• celični cikel
• spreminjanje dedne snovi
• načini dedovanja

• našteje razlike v delitvi različnih tipov celic (prokariontske, živalske in rastlinske celice)
• opiše potek celičnega cikla (interfaza in mitoza) in spremembe v strukturi kromosomov med celičnim ciklom
• razloži pomen delitve celic z mitozo za nespolno razmnoževanje in nastanek klonov ter za rast in obnovo organizmov
• primerja delitev zdravih in rakastih celic
• opiše potek mejoze in razloži njeno vlogo pri nastanku genetsko različnih haploidnih celic
• razlikuje pomena mitoze in mejoze
• imenuje dele organizmov, kjer potekajo mejotske delitve
• razloži pomen mejotske delitve in oploditve pri spolnem razmnoževanju ter njun pomen za genetsko raznolikost osebkov
• definira razlikuje genotip in fenotip
• na primerih opiše vpliv genotipa in okolja na fenotip
• definira pojme gen, alel, kromosom in genom ter njihov medsebojni odnos
• razlikuje avtosomno in spolno vezano dedovanje; razloži načine dedovanja (dominantno, recesivno, nepopolno dominantno, kodominantno) in na temelju genotipov staršev napove pričakovane deleže fenotipov in genotipe potomcev
• označi genotip z izrazi: dominanten, recesiven, homozigot, heterozigot
• napiše genotipe gamet na podlagi genotipa osebka
• definira pojem mutacija
• razlikuje vrste mutacij (genske, kromosomske, genomske)
• našteje vzroke in posledice mutacij
• razloži razlike med posledicami mutacij v spolnih celicah in v telesnih celicah
• primerja spremembe genoma, ki nastanejo s križanjem, s tistimi, ki nastanejo z genskim inženirstvom
• opiše naraven in umeten nastanek klonov
• pojasni, zakaj zarodne celice dajejo možnosti za zdravljenje nekaterih bolezni

• nastanek in razvoj življenja
• mehanizmi evolucije
• razvrščanje organizmov v sistem

• primerja hipoteze o nastanku življenja na Zemlji
• našteje in opiše procese, ki so najverjetneje omogočili nastanek življenja na Zemlji, in utemelji njihov pomen za življenje
• opiše vlogo samopodvojevalnih in katalitičnih lastnosti molekul RNA za nastanek in ohranjanje življenja
• skupne značilnosti živega utemelji s skupnim evolucijskim izvorom življenja in opiše evolucijske spremembe od prvih celic do nastanka mnogoceličnosti
• razpravlja o možnih presnovnih poteh prvih organizmov
• utemelji pomen pojava fotoavtotrofov za sestavo ozračja in razvoj življenja na Zemlji
• opiše nastanek evkariontske celice po endosimbiontski teoriji in našteje podatke, ki jo podpirajo
• opiše pojav in pomen mnogoceličnosti
• razloži prilagoditve organizmov v zgradbi, delovanju, vedenju in razmnoževanju s teorijo evolucije z naravnim izborom
• razloži pomen mutacij pri nastanku variabilnosti in naravnega izbora pri preživetju in razmnoževanju organizmov v določenem okolju
• opiše vpliv naravnega izbora na fenotip organizmov v populaciji in posredno na genski sklad
• razloži, kako naravni izbor odbira alele, ki so nastali z neusmerjenimi mutacijami, in tako usmerja evolucijo
• razloži vzroke za spreminjanje pogostosti alelov v genskem skladu populacije
• razloži način ohranjanja recesivnih letalnih alelov v genskem skladu populacij
• razloži vpliv spreminjanja frekvence alelov v populaciji na spreminjanje populacij in razvoj vrst
• primerja fenotipske prilagoditve organizmov na trenutne razmere v okolju s postopnimi evolucijskimi spremembami populacij
• definira vrsto kot osnovno sistematsko kategorijo
• definira speciacijo in opiše njen potek
• razloži vlogo geografske in ekološke osamitve pri nastanku reproduktivne izolacije in pozna mehanizme reproduktivne izoliranosti
• opiše vzroke za spreminjanje fenotipskih in genotipskih značilnosti organizmov in utemelji pogoje za nastanek novih vrst
• utemelji pomen spolnega razmnoževanja za variabilnost znotraj vrste
• razloži, zakaj v evolucijskem razvoju rastlin (mahovi, praprotnice, semenke) obstaja trend čedalje večjega prevladovanja diploidne faze nad haploidno, in to poveže tudi s prednostmi prevladovanja diploidne faze pri živalih
• na primerih prepozna in razloži pojme analogija, homologija, konvergentnost, divergentnost, progresivnost in regresivnost razvoja
• utemelji pomen paleontoloških, morfoloških, embrioloških, biokemijskih, genetskih in biogeografskih podatkov za rekonstrukcijo evolucije in ugotavljanje sorodnosti med živimi bitji
• primerja potek in rezultate naravnega in umetnega izbora
• razloži razvoj odpornosti (rezistence) na snovi v okolju kot primer hitre evolucije (npr. bakterije – antibiotiki, žuželke – insekticidi)
• našteje in utemelji merila za razdelitev organizmov v tri domene (arheje, bakterije, evkarionti) ali šest kraljestev (arheje, bakterije, protisti, glive, rastline, živali)
• uvrsti človeka v sistem
• našteje mejnike v evoluciji človeške vrste
• poveže in utemelji evolucijo človeka z razvojem kompleksnejših možganov in utemelji pomen kulturne evolucije za razvoj človeka
• razloži pomen razvrščanja organizmov v sisteme in komentira pomen podobnosti in sorodnosti pri razvrščanju organizmov v sisteme
• opiše hierarhično strukturo sistemov
• opiše dvodelno poimenovanje vrst in utemelji pomen takega poimenovanja
• razloži pomen morfologije, embriologije ter primerjave zaporedij nukleotidov v DNA in zaporedij aminokislin v beljakovinah za ugotavljanje sorodstvenih odnosov in jih uporabi za razvrščanje organizmov v sisteme
• opiše znake, na podlagi katerih organizme razdelimo v tri domene, in primerja njihovo sorodnost
• opiše delitev organizmov na kraljestva in glavne značilnosti kraljestev

• bakterije
• rastline

• prepozna in opiše osnovne značilnosti bakterij, njihovo razmnoževanje in nastanek genske variabilnosti
• definira pojem bakterijska kolonija in opiše njen nastanek
• definira rezistenco bakterij zoper antibiotike in opiše s tem povezane zdravstvene probleme
• primerja metabolno raznolikost bakterij/prokariontov z metabolno raznolikostjo
• evkariontov in utemelji razlike z evolucijsko zgodovino
• opiše načine pridobivanja snovi in energije iz okolja pri bakterijah in utemelji pomen
• bakterij pri pretoku energije in kroženju snovi v ekosistemih
• utemelji pomen bakterij za človeka

Rastline

• našteje in opiše vegetativne organe in tkiva rastlin, jih prepozna na slikah in razloži, kako je zgradba njihovih celic povezana z nalogami, ki jih opravljajo
• primerja zgradbo vegetativnih organov skupin kritosemenk (dvokaličnic in enokaličnic)
• utemelji pomen fotosinteze in celičnega dihanja za oskrbo rastlinskih celic z organskimi snovmi in energijo
• razloži vlogo mineralnih snovi, ki jih rastlina sprejme iz tal
• razloži mehanizem in pomen transporta vode, mineralnih in organskih snovi po rastlini
• razloži probleme oskrbe rastlin z ogljikovim dioksidom in vodo
• opiše zgradbo in pomen rastnih tkiv in poveže njihovo vlogo z rastjo, obliko in razmnoževanjem rastlin
• opiše proces olesenitve, poveže zgradbo lesa in lubja z nalogami, ki jih opravljata, ter utemelji njun pomen za preživetje lesnih rastlin
• opiše zgradbo cvetov kritosemenk, na slikah prepozna strukture, iz katerih so zgrajeni, in našteje njihove naloge
• primerja zgradbo cvetov skupin kritosemenk (dvokaličnic in enokaličnic)
• definira vetrocvetnost in žužkocvetnost, našteje in pojasni prilagoditve semenk na način opraševanja
• opiše oploditev, razvoj in pomen semen pri kritosemenkah ter na slikah prepozna dele semen
• razlikuje seme, osemenje in plod ter zgradbo plodu poveže z načinom razširjanja semen
• našteje in opiše primere nespolnega razmnoževanja semenk, ga primerja s spolnim razmnoževanjem in utemelji prednosti in slabosti nespolnega in spolnega razmnoževanja

• glive
• živali
• človek

• prepozna in opiše osnovne značilnosti gliv
• opiše načine prehranjevanja gliv in na primerih razloži njihov pomen pri pretoku energije in kroženju snovi v ekosistemih ter na primerih razloži njihov pomen za človeka
• opiše in evolucijsko utemelji odnos med partnerjema v lišaju in v mikoriznem odnosu

Živali

• živali uvrsti v devet debel
• prepozna in opiše osnovne značilnosti spužev
• na sliki prepozna predstavnika spužev
• prepozna in opiše osnovne značilnosti ožigalkarjev
• na sliki prepozna oblike telesa ožigalkarjev (polip in meduzo)
• prepozna in opiše osnovne značilnosti ploskih črvov
• na sliki prepozna predstavnike ploskih črvov
• prepozna in opiše osnovne značilnosti valjastih črvov
• na sliki prepozna predstavnike valjastih črvov
• prepozna in opiše osnovne značilnosti mehkužcev
• na skici razlikuje skupine mehkužcev (polži, školjke, glavonožci)
• prepozna in opiše osnovne značilnosti kolobarnikov
• na skici prepozna predstavnike kolobarnikov
• prepozna in opiše osnovne značilnosti členonožcev
• na sliki prepozna členonožce (raka, pajkovca, stonogo in žuželko in primerja njihovo zunanjo zgradbo)
• prepozna in opiše osnovne značilnosti iglokožcev
• na sliki prepozna iglokožce
• prepozna in opiše osnovne značilnosti strunarjev
• prepozna in opiše osnovne značilnosti vretenčarjev
• prepozna in opiše osnovne značilnosti posameznih skupin vretenčarjev (ribe, dvoživke, plazilci, sesalci)
• na sliki prepozna predstavnike posameznih skupin vretenčarjev

Prebavila

• definira prehrano, prebavo in presnovo
• opiše človekovo prebavno cev in na sliki prepozna njene dele
• imenuje in na sliki prepozna človekove prebavne žleze
• opiše kemijsko prebavo v različnih delih prebavne cevi pri človeku ter poveže prebavo
• nekaterih snovi z ustreznimi encimi in žlezami
• opiše mehansko prebavo v človekovi ustni votlini
• na sliki prepozna dele zoba in jih opiše
• napiše zobno formulo mlečnega in stalnega zobovja pri človeku ter jo razloži
• opiše lego in funkcijo požiralnika pri človeku
• opiše peristaltiko in njen pomen pri prebavi
• opiše položaj in našteje funkcije želodca ter pomen želodčne kisline pri človeku
• opiše pomen žlez v želodčni sluznici
• razloži uravnavanje izločanja prebavnih sokov v želodcu
• opiše položaj in vlogo dvanajstnika pri človeku
• razloži pomen žolča
• opiše sluznico preostalega dela tankega črevesa in razloži pomen črevesnih resic
• razloži vlogo krvnih in limfnih kapilar za absorpcijo produktov prebave v transportni sistem
• opiše vlogo debelega črevesa
• opredeli trebušno slinavko kot eksokrino in endokrino žlezo
• opiše pomen jeter
• ovrednoti pomen zdrave prehrane za preprečevanje bolezni prebavil
• opiše načine prehranjevanja in jih poveže z zgradbo prebavil
• razlikuje prebavo v celici, zunaj organizma in v prebavilu ter našteje primere
• primerja tipe prebavil živali
• primerja učinkovitost prebavne vreče in prebavne cevi
• opiše prebavilo ptic in na sliki označi njegove značilne dele
• opiše prebavilo prežvekovalcev, na sliki prepozna njegove značilne dele in razloži njihovo vlogo
• primerja prebavila človeka s prebavili drugih živali

Obtočila

• opiše zgradbo krvi človeka, našteje funkcije krvne plazme in krvnih celic
• na sliki prepozna tri osnovne vrste krvnih celic
• opiše strjevanje krvi ter razloži vlogo trombocitov in fibrinogena pri tem procesu
• opiše zgradbo in funkcijo eritrocitov
• opiše vlogo hemoglobina pri transportu kisika
• opiše in razloži transport ogljikovega dioksida
• opiše zgradbo in funkcijo levkocitov
• opiše zgradbo človeškega srca in na sliki prepozna njegove dele
• opiše vlogo ritmovnikov pri krčenju srca
• definira arterije, vene in kapilare, opiše njihovo zgradbo in jih prepozna na slikah
• opiše dvojni telesni obtok in imenuje najpomembnejše žile (pljučna arterija in pljučne vene, aorta in velike telesne dovodnice, venčne – koronarne arterije) ter jih prepozna na shemi krvnega obtoka
• opiše mehanizem potovanja krvi skozi srce in po žilah, razloži vlogo zaklopk ter opiše
• spreminjanje krvnega pritiska v krvožilju
• razloži, kaj določa krvne skupine človeka
• primerja obtočila človeka z obtočili drugih živali

Dihala

• opiše vlogo dihal
• našteje značilnosti dihalnih površin
• razloži izmenjavo plinov prek dihalnih površin
• razume povezavo med izmenjavo plinov in celičnim dihanjem
• opiše človekova dihala in na sliki prepozna njihove dele
• opiše človekovo dihalno pot
• opiše mehanizem ventilacije in uravnavanje dihalnih gibov
• opiše vlogo nosne votline, žrela in sapnika pri preprečevanju vdora mikrobov in drugih tujkov v spodnja dihala
• opiše zgradbo in vlogo grla
• razloži pomen hrustančnega ogrodja sapnika in sapnic
• opiše pomen pljučnih mešičkov za povečanje dihalne površine ter razloži izmenjavo plinov na njihovi površini
• razloži vlogo hemoglobina pri prenosu plinov po krvi
• ovrednoti vpliv kajenja in onesnaženega zraka na bolezni dihal
• razloži metodo za ugotavljanje količine CO2 v izdihanem zraku
• razloži vpliv telesne dejavnosti na frekvenco dihanja
• razloži dobljene rezultate
• našteje vire napak pri poskusih in predlaga načine za njihovo zmanjšanje
• našteje možne vzroke za razliko med rezultati posameznih poskusnih oseb
• primerja dihala človeka z dihali drugih živali

Izločala

• razloži pomen izločanja za živa bitja
• razloži pomen izločal pri izločanju nerabnih produktov presnove in pri osmoregulaciji
• opiše lego in vlogo ledvic z izvodili ter jih prepozna na sliki
• našteje in opiše osnovne procese, ki omogočajo delovanje ledvic (filtracija, reabsorpcija, odvajanje)
• opiše makroskopsko zgradbo ledvice in njene dele prepozna na sliki
• opiše zgradbo in delovanje nefrona ter na skici prepozna njegove dele
• razloži hormonalno uravnavanje izločanja vode
• primerja sestavo in količino primarnega in sekundarnega seča
• opiše pot seča iz ledvic
• razloži vlogo eksokrinih žlez v koži pri izločanju in uravnavanje toplote
• ovrednoti vpliv toksičnih snovi v našem okolju na delovanje ledvic
• opiše in na sliki prepozna protonefridije, metanefridije, in Malpighijeve cevke pri značilnih živalskih predstavnikih
• razlikuje med izločanjem in iztrebljanjem
• primerja izločala človeka z izločali drugih živali

Hormonalni sistem

• razloži prenos in delovanje hormonov na tarčne celice ter njihov odziv
• razloži uravnavanje izločanja hormonov z negativno povratno zanko
• pozna endokrine žleze človeka in zna opisati njihov položaj v telesu (hipofiza, epifiza, ščitnica, obščitnične žleze, priželjc, trebušna slinavka, nadledvični žlezi, moda, jajčniki)
• pozna hormone, njihove tarče, hormonalni efekt in ve, katere žleze jih izločajo
• razloži vlogo hipofize, ščitnice, obščitničnih žlez in trebušne slinavke pri vzdrževanjustabilnega notranjega okolja
• razloži vlogo nadledvične žleze v stresni situaciji
• pozna najpogostejše nepravilnosti v delovanju hormonalnih žlez

Živčni sistem

• prepozna in opiše zgradbo živčne celice kot tudi njeno delovanje
• razloži mirovni membranski potencial, nastanek in prevajanje vzburjenja vzdolž
• mieliniziranega in nemieliniziranega živčnega vlakna
• opiše zgradbo in delovanje kemične sinapse
• definira osrednje in obkrajno živčevje
• opiše zgradbo in delovanje obkrajnega živčevja
• primerja delovanje osrednjega in obkrajnega živčevja
• opiše zgradbo in delovanje hrbtenjače in delov možganov
• razloži delovanje refleksov
• opiše in primerja različne tipe živčevja pri živalih

• razloži pomen povezanosti čutilnih sistemov in živčevja na zaznavo in obdelavo informacij iz okolja
• poveže čutila s strategijo preživetja
• definira dražljaj, našteje vrste čutil glede na vrsto dražljajev in razlikuje vlogo zunanjih in notranjih receptorjev
• opiše zgradbo in razloži delovanje ušesa in očesa ter načelo delovanja uporabi pri razlagi delovanja drugih čutil

Zaščita, opora in gibanje

• opiše zgradbo, naloge in pomen krovnih struktur živali in človeka ter jih primerja med seboj
• našteje naloge gibal
• opiše in prepozna različne vrste ogrodja ter jih poveže z načinom življenja
• opiše zgradbo in pomen tkiv v ogrodju vretenčarjev
• opiše stike med kostmi in vlogo kosti, hrustanca, ligamentov, kit in mišic poveže s premikanjem
• opiše vlogo beljakovinskih molekul pri gibanju
• opiše zgradbo in delovanje skeletne mišice in razloži vlogo aktina, miozina, Ca2+ in ATP pri njenem delovanju
• razloži delovanje in oskrbo mišic v aerobnih in anaerobnih razmerah

Regulacijski sistemi

• opiše in utemelji pomen hormonskega in živčnega sistema za uravnavanje delovanja telesa in vzdrževanje stabilnega notranjega okolja
• razloži princip delovanja negativne povratne zanke
• razloži uravnavanje stalne telesne temperature in stalne količine vode v telesu
• razpravlja o vplivu alkohola in drugih drog na delovanje regulacijskih sistemov

Razmnoževanje, rast in razvoj

• opiše zgradbo in delovanje spolnih organov človeka, razloži vlogo hormonskega sistema pri tem
• opiše proces nastajanja in zorenja spolnih celic pri človeku
• opiše ontogenetski razvoj človeka
• opiše oploditev in začetek embrionalnega razvoja človeka (razvoj morule, blastociste), poveže nastanek ektoderma, endoderma in mezoderma z nadaljnjim razvojem organskih sistemov ter razloži pomen posteljice za razvoj otroka
• opiše in primerja različne načine razmnoževanja ter ontogenetskega razvoja živali
• opiše dedovanje spola pri človeku
• razpravlja o pomenu genske diagnostike in ovrednoti pomen zbiranja genskih podatkov

• pozna, opiše in utemelji postopke v raziskovalnem delu ter jih zna uporabiti in ovrednotiti/utemeljiti;
• pozna tehniko mikroskopiranja, utemelji postopke
• pozna in uporabi osnovne tehnike in metode laboratorijskega ter terenskega dela, utemelji njihovo izbiro, jih zna uporabiti in ovrednotiti pri molekularnobioloških, biokemijskih, fizioloških in mikrobioloških poskusih ter pri terenskem delu in predlaga izboljšave
• pozna osnovno razliko med kontroliranim in nekontroliranim poskusom; načrtuje kontrolirani poskus in pri tem razlikuje neodvisno, odvisno in nadzorovane spremenljivke; zna uporabljati
• podatke, jih prirejati/pretvarjati iz ene oblike v drugo ter interpretirati; pridobljene podatke prikaže kot shemo, preglednico ali grafikon; pozna različne vrste grafikonov (linijski, stolpčni, krožni in histogram), jih zna narisati in/ali iz njih odčitati ustrezne podatke
• pozna in uporabi metode uporabe IKT, utemelji njihovo uporabo in jih zna uporabiti pri zbiranju, obdelavi in prikazovanju kvantitativnih in kvalitativnih podatkov ter kritično ovrednotiti na posameznih primerih
• pozna etične principe in dileme pri delu z živimi sistemi
• uporabi osnove statistične analize pri prikazu in analizi rezultatov
• kritično ovrednoti in utemelji podatke, zaključke in sklepe
• ovrednoti znanstvene podatke in njihove omejitve s stališča zgodovinskega razvoja tehnologij eksperimentiranja, zbiranja in obdelave podatkov in svoja spoznanja kritično uporabi na primerih
• različnimi modeli prikaže naravne zakonitosti (njihovo celovitost in kompleksnost) in kritično ovrednoti njihovo uporabo na konkretnih primerih

• opiše načine medceličnega sporazumevanja in sporočanja ter uravnavanja celičnih procesov
• imenuje nekatere celične sporočevalce
• opiše pomen kalcijevih ionov za celično signalizacijo in delovanje nekaterih encimov
• definira pomen strukturnih in motoričnih beljakovin za celični transport in spremembo celične oblike
• opiše, kako se kemijski signal (npr. hormonski) posreduje iz zunanjosti v notranjost celice
• spoznajo osnovne podobnosti in razlike med C3 in CAM-fotosintezo in to povežejo s prilagoditvijo CAM-rastlin na sušne razmere

• gensko uravnavanje
• načini dedovanja

• opiše zgradbo operona pri prokariontih in razloži mehanizem uravnavanja izražanja operona
• razloži pomen in osnovni mehanizem uravnavanja izražanja genov na celični ravni v evkariontih preko sistema regulatornih beljakovin v jedru, hormonalne regulacije in vlogo DNA pri uravnavanju procesov v celici
• razloži, kako se lahko iz oplojene jajčne celice razvije večcelični organizem, ki vsebuje različne tipe celic
• razloži, da je nastanek rakavih obolenj povezan z nenadzorovano delitvijo celic, kar je posledica motenj v delovanju genov, ki nadzorujejo potek celičnega cikla
• utemelji nastanek neodvisnega kombiniranja genov in naključne sestave alelov v gametah kot posledico dogajanj v mejozi ter na podlagi genotipa osebka napiše možne gamete
• spoznajo nekatere primere genske diagnostike in razumejo osnovni princip razlikovanja posameznikov na podlagi zaporedij nukleotidov v DNA (DNA fingerprinting)
• razumejo, da je zbiranje genetskih podatkov o posameznikih povezano z etičnimi problemi (npr. pravica tretjih oseb do teh podatkov – zavarovalnice, delodajalci)

• opiše Miller-Ureyev poskus in utemelji njegov pomen za podprtje hipoteze o abiogenem nastanku organskih snovi;utemelji vlogo beljakovin kot nosilcev lastnosti organizma
• uporabi Hardy-Weinbergovo načelo za izračun pogostosti alelov, genotipov in fenotipov v populaciji in opiše, v katerih primerih velja to načelo
• razumejo, da lahko na podlagi primerjalne embriologije, primerjave zaporedij DNA in aminokislin ter drugih virov podatkov zgradimo razvejan diagram (kladogram), ki prikazuje možne evolucijske odnose med skupinami organizmov
• razumejo, kako lahko s pomočjo več neodvisnih molekulskih ur, ki jih medsebojno umerimo in primerjamo s starostjo fosilov, ocenimo, pred koliko časa so se različne skupine organizmov evolucijsko ločile

• ekologija kot področje biologije
• osebki in populacije
• delovanje ekosistema
• ekosistemi in biosfera
• človek in narava

• opredeli področje raziskovanja ekologije in utemelji njeno povezanost z drugimi znanstvenimi področji
• razlikuje in primerja ekologijo, varstvo okolja in varstvo narave
• opredeli pojme populacija, življenjska združba, biotop, habitat, ekološka niša, ekosistem, biom in biosfera in jih uporabi na primerih
• razlikuje in primerja nivoje organiziranosti živih sistemov (osebek, populacija, biocenoza) in njihov odziv na abiotske in biotske dejavnike ter jih poveže v celostno razumevanje delovanja ekosistemov
• poveže in primerja odzive notranjega okolja organizmov na razmere v zunanjem okolju
• prepozna in opiše abiotske dejavnike različnih ekosistemov
• utemelji strpnostno območje organizmov in ga prikaže s strpnostno krivuljo ter primerja strpnostne krivulje različnih organizmov;
• ovrednoti možnosti preživetja specialistov in generalistov ob spremembah okolja;
• poveže razširjenost vrste z abiotskimi in biotskimi dejavniki v okolju
• opiše, našteje, prepozna in utemelji nekatere prilagoditve organizmov na abiotske dejavnike;
• razloži posledice naravnih in antropogenih vplivov na posamezne organizme, vrste in ekosisteme
• poveže ekološke prilagoditve organizmov in njihov evolucijski razvoj
• primerja pojavljanje raznolikosti znotraj populacij z raznolikostjo znotraj vrste in našteje mehanizme nastajanja novih vrst
• utemelji dinamičnost ekosistema z medsebojnim vplivanjem biotopa in biocenoze
• razlikuje med akomodacijo in adaptacijo organizmov, vrst, populacij
• definira in opiše odnose med organizmi v biocenozi (plenilstvo, zajedavstvo, obvezno in neobvezno sožitje, priskledništvo, tekmovanje in nevtralizem)
• na primerih posameznikov in populacij razloži medsebojno prilagojenost, povezanost in soodvisnost plenilcev in plena, zajedavcev in njihovih gostiteljev
• opiše ekološko nišo, jo utemelji kot značilnost vrste in na primerih prepozna njene značilnosti
• razloži povezavo med omejeno količino naravnih virov, prekrivanjem ekoloških niš in tekmovanjem
• razloži ekološke in evolucijske posledice prekrivanja ekoloških niš
• razloži evolucijo odnosa med zajedavcem in gostiteljem v sožitje in opiše primere takšnih odnosov
• našteje in opiše lastnosti populacije, populacijske parametre ter razloži mehanizme, ki vplivajo na dinamiko populacij
• grafično prikaže in razloži krivuljo rasti populacij, našteje vzroke in posledice rasti ter razpravlja o perspektivah nadaljnjega razvoja populacije
• z ustreznih podatkov izračuna in grafično prikaže gostoto populacije, prepozna porazdelitev osebkov na nekem območju ter starostno in spolno sestavo populacije
• utemelji razvoj vrst z naravnim izborom s prilagoditvami organizmov na okolje in razloži pomen genske pestrosti pri tem
• opiše, kaj se dogaja s sončno energijo, ki prihaja do zemlje
• definira primarno proizvodnjo in utemelji njen pomen za delovanje ekosistemov
• definira trofične nivoje v prehranjevalni verigi in spletu ter razloži njihovo medsebojno soodvisnost
• izdela in razloži sheme prehranjevalnih spletov
• grafično prikaže razmerja trofičnih nivojev z energijskimi piramidami in piramidami biomase
• Opiše in razloži potek pretoka energije skozi ekosistem in pojasni, zakaj so prehranjevalne verige kratke
• razloži vlogo proizvajalcev, potrošnikov in razkrojevalcev pri pretoku energije in kroženju snovi v ekosistemih
• na primeru ogljika razloži biogeokemijsko kroženje snovi v biosferi
• razloži kroženje vode v biosferi Zemlje in utemelji njen pomen za vzdrževanje biosfere
• piše vlogo bakterij pri kroženju dušika v biosferi
• razloži, zakaj je ekosistem živ sistem
• definira prevladujoče in značilne vrste v biocenozi in jih prepozna na primerih;
• opiše sukcesijo in delovanje ekosistemov kot interakcijo med abiotskimi in biotskimi dejavniki okolja
• primerja biotsko raznolikost pionirskih in klimaksnih združb z izkoriščenostjo naravnih virov in energijsko učinkovitostjo
• razloži, kaj je biodiverziteta na ravni posameznih osebkov vrste, njihovih populacij ter vrst in biocenoz
• utemelji vlogo dominantnih in ključnih vrst za delovanje ekosistemov
• razloži povezanost in medsebojni vpliv ekosistemov v biosferi planeta
• razloži, kako so spremembe podnebja na Zemlji vplivale na spreminjanje ekosistemov in razvoj vrst
• utemelji vpliv povečanja človeške populacije na biosfero, razpravlja o možnih posledicah človekove dejavnosti na zgradbo in delovanje ekosistemov
• razloži samoočiščevalno sposobnost vodà
• utemelji posledice onesnaženja ter pomen gospodarjenja z vodo
• opiše delovanje čistilne naprave in ga primerja s samoočiščevalnimi procesi vode v naravi
• opredeli, kaj so odpadki, in utemelji princip ravnanja z njimi
• razloži bioakumulacijo snovi v prehranjevalnih verigah in spletih
• razloži posledice onesnaževanja atmosfere
• opiše pomen ozonske plasti v atmosferi in razloži posledice njenega stanjšanja
• opiše nastanek in pomen učinka tople grede za življenje na Zemlji ter razloži posledice povečanja toplogrednih plinov za podnebje planeta
• komentira pomen zakonodaje za določanje mejnih in dovoljenih koncentracij onesnažil v hrani, vodi in zraku
• razpravlja o posledicah vnosa gensko spremenjenih organizmov in tujerodnih vrst v ekosisteme
• utemelji pomen kritične velikosti populacije za preživetje vrste
• navede razloge za množična izumiranja vrst v zgodovini Zemlje ter jih primerja z razlogi izumiranja vrst danes
• utemelji pomen varovanja ogroženih vrst, habitatov in ekosistemov ter načine njihovega varovanja
• utemelji pomen skupnega načrtovanja trajnostnega razvoja, gospodarjenja in porabe naravnih virov za kakovostno življenje in preživetje človeštva