Znanje pri fiziki se ocenjuje v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah, Učnim načrtom za fiziko ter Predmetnim izpitnim katalogom za fiziko. Tako pri fiziki preverjamo in ocenjujemo znanje na naslednje načine: ustno preverjanje in ocenjevanje, pisno preverjanje in ocenjevanje, ocenjevanje eksperimentalnega dela, reševanje problemov, rezultate projektnega dela, raziskovalnih nalog, aktivno sodelovanje pri pouku, predstavitve seminarskih nalog, referatov, izdelkov, domačih nalog, zapiskov, poročil in podobno. Dijak pridobi vsaj dve pisni in vsaj eno ustno oceno v šolskem letu.
Ocenjevanje pisnih izdelkov:
Pri fiziki je obvezna vsaj ena pisna naloga na ocenjevalno obdobje. Dovoljeni pripomočki na pisni nalogi: nalivno pero ali kemični svinčnik, navadni svinčnik, radirka, žepni računalnik, geometrijsko orodje ter predpisane konstante in enačbe za maturo. Pri popravljanju in ocenjevanju pisnega izdelka ocenjevalec smiselno upošteva navodila, ki veljajo za ocenjevalce maturitetnih nalog. Za zadostno oceno mora dijak obvladati 50% obravnavane snovi na ravni poznavanja, razumevanja in uporabe pojmov in principov.
Ocenjevanje ustnih odgovorov
Pri ocenjevanju ustnih odgovorov izpraševalec dijaku zastavlja vprašanja, ki zajemajo predelano snov. Tako kot pri pisni nalogi tudi pri ocenjevanju ustnih odgovorov izpraševalec ocenjuje poznavanje in razumevanje učne snovi, sposobnost zajemanja in obdelave podatkov ter sposobnost reševanja problemov. Za zadostno oceno mora dijak obvladati 50% obravnavane snovi na ravni poznavanja, razumevanja in uporabe pojmov in principov.
Ocenjevanje eksperimentalnega dela:
Pri ocenjevanju eksperimentalnega dela ocenjevalec upošteva naslednja merila: kako zna zapisati in obdelati rezultate meritev in kako zna interpretirati rezultate. Učitelj oceni eksperimentalne vaje na podlagi poročila in zagovora. Poročila morajo biti oddana do roka, ki ga določi učitelj. Ocena eksperimentalnega dela, pridobljena na podlagi teh kriterijev, se šteje med ustne ocene. Vprašanja iz eksperimentalnih vaj so lahko tudi sestavni del pisne naloge in vprašanj pri ustnem ocenjevanju.
Osnovni kriteriji ocenjevanja seminarskih in projektnih nalog:
- Vsebina, obsežnost in zahtevnost teme seminarske naloge
- predstavitev seminarske naloge (samostojnost podajanja teme)
- razumevanje in uporaba znanja podane teme seminarske naloge
- izdelava plakata za seminarsko nalogo
- samostojnost pri izdelavi in predstavitvi seminarske naloge
Ocenjevanje reševanja problemov, rezultati projektnega dela, aktivno sodelovanje pri pouku, predstavitev seminarskih nalog, referatov, izdelkov, poročil, domačih nalog, zapiskov in podobno:
Pri ocenjevanju tega dela dijaka ocenjevalec upošteva razumevanje in predstavitev fizikalnih ozadij opravljenega dela. Ocena pridobljena na ta način se šteje med ustne ocene.
Sprotno delo dijakov se upošteva pri ustnem ocenjevanju in zaključevanju ocene iz fizike.
Ocena
Ocena se določi na podlagi vsote točk, doseženih pri posameznem ocenjevanju znanja:
- od 0 % do 49 % nezadostno (1)
- od 50 % do 62 % zadostno (2)
- od 63 % do 75 % dobro (3)
- od 76 % do 87 % prav dobro (4)
- od 88 % do 100 % odlično (5)
Minimalni standardi: Minimalne standarde znanja dijak doseže, ko pozna osnovne zakone fizike pri obravnavani učni snovi in jih pravilno uporabi pri reševanju preprostih primerov. Za dosego minimalnih standardov mora dijak imeti opravljene eksperimentalne vaje do roka, ki ga določi učitelj.
V primeru, da dijak ni dosegel minimalnih standardov, popravlja oceno (dosega minimalne standarde) v enaki obliki, kot je bilo izvedeno osnovno ocenjevaje.
Zaključevanje ocen
Za pozitivno zaključeno oceno na koncu šolskega leta mora dijak:
- zadovoljivo opraviti predpisane eksperimentalne vaje,
- imeti pozitivno ocenjeno znanje celotne snovi.