Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah, veljavnim učnim načrtom in maturitetnim katalogom za angleščino.
OBLIKE IN NAČINI OCENJEVANJA
Angleščina kot prvi tuj jezik
Dijak mora v šolskem letu pridobiti 2-4 pisne ocene, kakor določi učitelj. Dijak pridobi dve ustni oceni od katerih je ena lahko pridobljena z drugačnimi oblikami ocenjevanja znanja (DOO), npr. z združevanjem dosežkov posameznih učnih sklopov/vsebin v daljšem časovnem obdobju. Ustno oceno lahko dijak pridobi tudi z govornim nastopom, če tako določi učitelj.
Vse ocene morajo biti pozitivne. Če učitelj tako odloči, pa lahko dijak negativno oceno iz kontrolne naloge popravi s pozitivno oceno iz šolske naloge, če šolska naloga pokriva snov kontrolne naloge.
Vsaj enkrat na konferenčno obdobje imajo dijaki možnost popravljati negativno oceno.
Enkrat v šolskem letu imajo dijaki možnost izboljšati pozitivno oceno.
Če dijak noče odgovarjati takrat, ko je bilo dogovorjeno, in se prej ne opraviči, ga lahko učitelj vpraša nenapovedano. Če se je dijak neopravičeno izognil pisnemu ocenjevanju, pridobiva to oceno takrat, ko to določi učitelj.
Dijaku, ki je opravičeno izostal pri pisnem ocenjevanju, učitelj določi datum pisanja še pred zaključkom ocenjevalnega obdobja v skladu s pravilnikom.
Če dijak ni dosegel minimalnih standardov znanja oz. ni opravil vseh obveznosti (domače branje, itd.), je ob ocenjevalni konferenci lahko ocenjen z negativno oceno oz. je neocenjen.
Dijak oceno popravlja pisno, če je NEG posledica negativne ocene pri pisnem ocenjevanju znanja; ustno, če je NEG posledica negativne ocene pri ustnem ocenjevanju. Dijak opravi ostale obveznosti, ki jih prej ni opravil, če ima NOC.
Ustno ocenjevanje
Pri ustnem ocenjevanju dobi dijak tri vprašanja. Vprašanja so namenjena preverjanju dijakove sposobnosti komuniciranja v tujem jeziku, torej izražanja idej in stališč o obravnavanih temah, zmožnost argumentiranega zagovarjanja mnenja, analize in sinteze, iskanja rešitev za dani problem, sposobnost obnove dejstev, podatkov, itd., s katerimi preverjamo poznavanje novega besedišča, besednih zvez, fraznih glagolov, ipd. Dijak tvori lastne povedi za ponazoritev rabe novega besedišča, fraznih glagolov ipd. V 1. in 2. letniku je eno izmed vprašanj lahko tudi iz domačega branja ali uporabe določenih slovničnih struktur, v 3. in 4. letniku pa iz književnosti, če učitelj tako določi.
Vsako vprašanje se točkuje, skupno število pretvorimo v odstotke in nato v oceno.
Ocenjevanje drugih izdelkov
Dijak lahko dobi tudi oceno iz portfolia ali s sodelovanjem v medpredmetnem projektu (medpredmetno povezovanje), če učitelj to izvaja; in za doseženo visoko uvrstitev na šolskem (Naj razred), regijskem ali državnem tekmovanju.
Vsak učitelj seznani svoje dijake z drugačnimi oblikami ocenjevanja. Seznani jih tudi z opisnimi kriteriji ocenjevanja.
Drugačne oblike ocenjevanja lahko dijak pridobi z: govornim nastopom, združevanjem dosežkov posameznih učnih sklopov/vsebin v daljšem časovnem obdobju, pisanjem esejev, pisem (formal letter), poročil (report) ali člankov (article), ustvarjanjem izdelkov, izpiski/zapiski (zvezek) ali iz domačega branja, kakor določi učitelj.
Učitelj lahko upošteva urejene zapiske pri zaključevanju ocene ob koncu šolskega leta.
Kriterij ocenjevanja
Pri ocenjevanju znanja zadostujejo naslednji deleži:
- 88 ali več % za odlično (5)
- 75 ali več %, manj kot 88 % za prav dobro (4)
- 65 ali več %, manj kot 75 % za dobro (3)
- 50 ali več %, manj kot 64 % za zadostno (2)
- manj kot 50 % za nezadostno (1)
Kriterij za ocenjevanje daljšega oz. krajšega pisnega sestavka:
- 11-12 točk … zadostno (2)
- 13-15 točk … dobro (3)
- 16-17 točk … prav dobro (4)
- 18-20 točk … odlično (5)
Končna ocena
Končno oceno izoblikuje učitelj na podlagi dijakovih ustnih in pisnih ocen ter drugačne oblike/drugačnih oblik ocenjevanja. Učitelj upošteva tudi dijakovo celoletno sodelovanje pri pouku, govorni nastop in referate, drugačne oblike ocenjevanja, morebitno udeležbo na šolskem oz. regijskem ali državnem tekmovanju in redno pisanje domačih nalog. Če dijak ne izpolnjuje učiteljevih zahtev, mu učitelj lahko končno oceno zaključi navzdol.
Razno
Športni oddelki: dijak lahko prestavi datum pisnega ali ustnega ocenjevanja samo v dogovoru s koordinatorjem.
Zaradi individualnih posebnosti dijaka oz. drugih opravičljivih razlogov (npr. individualne pogodbe) je možno odstopanje od navedenih pravil.
IZPITI
Popravni in predmetni izpiti
Dijaki opravljajo pisni in ustni del izpita. Pisni del predstavlja 70% končne ocene, ustni del pa 30%. Kriteriji ocenjevanja so enaki kot zgoraj.
Pisni del izpita traja od 60 do 90 minut. Če dijaki pišejo tudi daljši pisni sestavek, morajo imeti za pisanje daljšega pisnega sestavka na voljo vsaj 45 minut, skupni del izpita pa ne sme trajati več kot 90 minut. Če dijaki pišejo tudi krajši pisni sestavek, morajo imeti za pisanje krajšega pisnega sestavka na voljo vsaj 30 minut, skupni del izpita pa ne sme trajati več kot 90 minut. Pri pisanju daljšega ali krajšega pisnega sestavka lahko uporabljajo slovar.
Ustni del izpita traja od 15 do 20 minut, priprava nanj pa 15 minut.
Vsak dijak izbere en list s tremi vprašanji. Vprašanja so oblikovana tako, da preverjajo poznavanje obravnavanih tem oz. lekcij. Ocenjujemo poznavanje vsebine lekcije, novega besedišča in novih besednih zvez ter dijakovo sposobnost izražanja lastnih stališč do obravnavane teme. Če se izkaže, da dijak med govorom večkrat uporabi nepravilen čas oz. rabi neustrezno besedišče, ga izpraševalec na to opozori in se z njim pogovori, kateri slovnični čas oz. beseda je pravilna in zakaj. Preveri torej, ali dijak pozna ustrezni čas oz. ustrezno besedišče.
Dopolnilni izpiti
Vprašanja so sestavljena tako, da preverjajo poznavanje obravnavane snovi v ocenjevalnem obdobju, kjer dijak ni izkazal ustreznega znanja oz. ni dosegel minimalnih standardov znanj za to obdobje.
Ljubljana, avgust 2023
Pripravili učitelji aktiva angleščine:
Andreja Bohinec Verdnik
Nives Fratina
Petra Kotar
Tajda Susman
Dušan Šimic