Glavni cilj pouka filozofije v gimnaziji je uvajanje v filozofsko mišljenje, kar pomeni spodbudo k samostojnemu, kritičnemu razmisleku in presoji temeljnih vprašanj človeka in sveta. Razvoj filozofske oziroma kritične misli poglablja človekovo zavedanje o njegovi pristranosti in subjektivnosti, zato pouk filozofije vodi k strpnejšemu dialogu na podlagi razumskih argumentov, nediskriminaciji in solidarnosti, ki tvorijo temeljne vrednote sodobne evropske skupnosti. Med širšimi izobraževalnimi cilji pouka je tudi večja razgledanost, ki omogoča razumeti, kako so filozofski pojmi (zakonitost, svoboda, dobro, pravično, najvišja bit, lepota ipd.)v osnovah humanistike, družboslovja, naravoslovja, religije in umetnosti. Predvsem pa je širši izobraževalni smoter, da v času pouka dijaki s pomočjo filozofskega mišljenja, tisto, kar so že sprejeli v procesu vzgoje in izobraževanja samostojno premislijo.
Zato pouk filozofije ni zasnovan zgolj kot predavanje in razlaga vsebin, ki se jih je treba preprosto naučiti iz zapiskov ali učbenikov in ponoviti pri preverjanju ali ocenjevanju znanja, marveč poteka predvsem kot branje in analiza filozofskih in drugih besedil, kot razprava o filozofskih problemih in pisanje krajših sestavkov o izbranih filozofskih temah ali problemih.