OCENJEVANJE ZNANJA PRI MATEMATIKI
Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah, veljavnim učnim načrtom in maturitetnim katalogom za matematiko.
1. Minimalni standardi znanj
Minimalni standardi znanja so enaki splošnim znanjem, kot so zapisana v Učnem načrtu za matematiko v gimnazijah.
2. Doseganje pogojev za pozitivno oceno
Za pozitivno oceno ob koncu ocenjevalnega obdobja ali šolskega leta mora biti dijak praviloma pozitivno ocenjen pri vseh pisnih nalogah in pri vseh ostalih oblikah ocenjevanja.
3. Načini pridobivanja ocen
3.1 Pisno ocenjevanje
Dijaki so petkrat v letu pisno ocenjeni. Zadnja pisna naloga je šolska naloga, ki obsega celoletno snov. Pri zadnji pisni nalogi se držimo načela, da so naloge iz prvega ocenjevalnega obdobja le pregledne in preverjajo temeljna znanja.
Pred koncem ocenjevalnega obdobja in po zaključku prvega ocenjevalnega obdobja imajo dijaki rok za pridobivanje in popravljanje pisnih ocen. V 1., 2., 3. letniku bomo med 3. in 4. kontrolno nalogo določili še en vmesni rok za pridobivanje in popravljanje pisnih ocen. Rok bodo lahko izkoristili dijaki, ki izpolnjujejo svoje obveznosti.
3.2 Ustno ocenjevanje
Pri ustnem ocenjevanju dobi dijak praviloma tri vprašanja.
Vsako vprašanje in naloga se točkuje s 6 točkami, korektno matematično izražanje pa z dvema točkama. Tako je mogoče doseči največ 20 točk. Vsota doseženih točk določa oceno: 20,19,18 odlično, 17,16,15 prav dobro, 14,13 dobro, 12,11,10 zadostno.
3.3 Drugačno ocenjevanje
Ocenjene so lahko tudi seminarske naloge, različne mape dosežkov, zapiski in domače naloge.
S kriteriji ocenjevanja seminarske naloge so dijaki seznanjeni ob prevzemu naloge, z ostalimi kriteriji ocenjevanja pa na začetku šolskega leta.
4. Kriterij ocenjevanja
Pri ocenjevanju znanja zadostujejo naslednji deleži:
- 50% za zadostno
- 62% za dobro
- 75% za prav dobro
- 88% za odlično.
5. Preverjanje znanja
S preverjanjem znanja učitelj ugotavlja doseganje učnih ciljev, ki so predmet ocenjevanja znanja. Znanje preverjamo z domačimi nalogami, ustno, vajami in pisnimi miniaturami.
6. Javnost ocenjevanja
Ta pravila so objavljena na spletnih straneh naše gimnazije. Učitelj dijakom ob začetku šolskega leta pojasni načine ocenjevanja v oddelku.
7. Razno
Če je s pedagoško pogodbo določeno drugače, je možno odstopanje od navedenih pravil.
V primeru daljšega obdobja dela na daljavo, bomo presodili, katere oblike ocenjevanja in na kakšen način je možno izvesti. S prilagoditvami bodo dijaki pravočasno seznanjeni.
PRAVILA ZA OPRAVLJANJE POPRAVNIH, PREDMETNIH IN DOPOLNILNIH IZPITOV IZ MATEMATIKE
Popravni izpit opravlja dijak, ki ima ob zaključku pouka zaključeno nezadostno oceno.
Predmetni izpit opravlja dijak, ki hitreje napreduje ali izboljšuje zaključeno oceno v 3. in 4. letniku.
Dopolnilni izpit opravlja dijak, ki do zaključka pouka pri predmetu ni bil ocenjen.
Popravni in predmetni izpit obsegata vso snov določenega letnika. Dopolnilni izpit obsega snov pisnih in ustnih ocenjevanj znanja, pri katerih dijak ni pridobil ocene ali je bil ocenjen negativno.
1. Način opravljanja popravnega in predmetnega izpita
Pisni del izpita:
- zbrati je možno 80 točk
- piše se 2 šolski uri.
Ustni del izpita:
- obsega 3 vprašanja, skupaj 20 točk
- kandidat ima pravico do 15-minutne priprave
- odgovarja največ 20 minut
2. Ocenjevanje popravnega in predmetnega izpita
Ocena se določi na podlagi vsote točk pisnega in ustnega dela. Velja kriterij, ki je opredeljen pod točko 4 v Pravilniku o ocenjevanju znanja pri matematiki.
Pravila veljajo od 15. 9. 2023 do sprejema novih pravil ocenjevanja.