Športni oddelki
Razvoj vrhunskega športa zahteva iskanje novih možnosti pri izboru nadarjenih, skrb za njihov razvoj in snovanje takšnih oblik dela, ki celovito zajemajo vsa bistvena področja zorenja mladega človeka. Zakon o gimnaziji zagotavlja posebej nadarjenim mladim športnikom prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov in povečan program športne vzgoje. Dijakom športnikom so s tem omogočeni temeljni pogoji za doseganje ustrezne ravni učne in športne uspešnosti. Namen športne vzgoje je opraviti del osnovnega treninga, v višjih letnikih pa po dogovoru s trenerji tudi del specialnega treninga. S takšno strokovno zasnovo pripravljamo športno nadarjene dijake na obdobje tekmovalne zrelosti. Dijaki športniki naj pri športni vzgoji pridobijo čim več gibalnih izkušenj in osnovne kondicije ter ustrezna športno-teoretična znanja, ki so povezana tudi z drugimi učnimi področji. V prvih treh razredih gimnazije imajo dijaki v vsakem letniku po šest ur športne vzgoje na teden oziroma po 210 ur na leto. V četrtem letniku imajo dijaki lahko od tri do šest ur športne vzgoje na teden oziroma od 105 do 210 ur na leto. Športni oddelki lahko uporabijo tudi večji del ur, namenjenih dijakovi prosti izbiri za dodatne prostovoljne športne dejavnosti, kot so: šole v naravi, tečaji, sklopi športno-teoretičnih predavanj ipd. Redni pouk dopolnjujejo športni dnevi, ki so namenjeni razbremenitvi dijakov. Šola organizira najmanj dva športna dneva v I., II. in III. letniku, v četrtem letniku pa enega.
Vsebinsko, organizacijsko in metodično je program zaokrožen v dve šolski obdobji:
- V prvem in drugem letniku, pri starosti od 15 do 17 let, prevladuje širjenje gibalne izobrazbe in kondicijska vadba, pri kateri se upoštevajo načela gradilnega treniranja z zmernejšo intenzivnostjo in postopnim povečevanjem obsega vadbe. Dijaki športniki v tem obdobju dopolnijo temeljna znanja iz osnovnih športnih zvrsti: atletike, gimnastike z akrobatiko in ritmično izraznostjo, športnih iger, plavanja in plesa. Spoznajo naj tudi čim več drugih športnih zvrsti.
- Dijaki športniki, ki se ukvarjajo s tistimi športi, v katerih lahko že zelo zgodaj dosežejo vrhunske rezultate, že v prvem in drugem letniku pridobivajo posebna znanja, saj so že v tej starosti vključeni v vrhunski trening in lahko vadijo po individualnimi programi in v specializiranih športnih objektih.
- V tretjem in četrtem letniku, pri starosti od 17 do 19 let, prevladajo načela vrhunskega treninga, ko se poleg obsega povečuje tudi intenzivnost vadbe. Značilen je postopen prehod v specializacijo pri športni vadbi. Dijaki se posamično ali v manjših skupinah posvečajo predvsem specialnemu treningu s pridobivanjem dodatnih znanj za izbrano športno panogo. Manj je pridobivanja novih splošnih gibalnih znanj in nekoliko več sprostilne vadbe in metod za obnovo organizma športnikov. Pri dijakih, ki so se odločili v četrtem letniku za manj kot šest ur športne vzgoje, poteka proces dela po enakih načelih. Omejena sta le obseg in intenzivnost športne vadbe.
- Športni oddelek je lahko sestavljen iz predstavnikov različnih športnih panog ali pa je homogen, kar vpliva na organizacijo vadbe, na cilje in vsebine programa.
Športna vzgoja prispeva k oblikovanju harmonične osebnosti športnika. Z razvojem gibalnih sposobnosti in športnih znanj mu omogoča dosegati višjo raven osnovne kondicije, dolgoročno pa oblikovati življenjske cilje, povezane s športno dejavnostjo. S sredstvi športne vzgoje, ki so usmerjena v: posamezniku prilagojen razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, pridobivanje številnih splošnih in posebnih športnih znanj, čustveno ter razumsko dojemanje športa, vključno z etičnimi pojmi, kot so ferplej, zdrava tekmovalnost, medsebojno sodelovanje, strpnost in odklanjanje dopinga, uresničujemo naslednje globalne cilje: pozitivno doživljanje športa v vseh pojavnih oblikah šolske športne vzgoje, tekmovalnega in vrhunskega športa ter športa za vse (rekreacije); skrb za zdrav in skladen razvoj (pravilna telesna drža in oblikovanje skladne postave, razumevanje vplivov ustrezne ali pretirane športne dejavnosti); krepitev zdravega občutka samozavesti in zaupanja vase; motivacija za sodelovanje v vrhunskem športu; spodbujanje k medsebojnemu sodelovanju, zdravi tekmovalnosti, spoštovanju športnega obnašanja, strpnosti in sprejemanju drugačnosti; spodbujanje gibalne ustvarjalnosti; odgovorno ravnanje do narave in vadbenega okolja (športni objekti, oprema in rekviziti) ter spoštovanje naravne in kulturne dediščine; dopoldanska športna vadba s primerno izbrano vsebino, ustreznimi metodami in oblikami dela je dopolnjevanje glavnega popoldanskega treninga v športnem klubu.
Pri športni vzgoji razvijamo tudi ključne kompetence za vseživljenjsko učenje, ki jih določa evropski referenčni okvir: sporazumevanje v maternem jeziku, sporazumevanje v tujih jezikih, matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske kompetence, samoiniciativnost in podjetnost, kulturna zavest in izražanje.
Cilji so v vsakem šolskem obdobju razdeljeni v štiri skupine, ki poudarjajo:
- telesni razvoj in razvoj gibalnih ter funkcionalnih sposobnosti,
- usvajanje in nadgradnjo športnih znanj,
- seznanjanje s teoretičnimi informacijami,
- oblikovanje športnih navad, stališč in načinov ravnanja.
Splošni oddelki
Športna vzgoja je nenehen proces bogatenja znanja, razvijanja sposobnosti in značilnosti ter pomembno sredstvo za oblikovanje osebnosti in odnosov med posamezniki. S svojimi cilji, vsebinami in metodami dela prispeva k skladnemu biopsihosocialnemu razvoju mladega človeka, hkrati pa ga razbremeni in sprosti po napornem šolskem delu. Vzgaja in nauči ga, da bo v letih odraslosti in starosti bogatil svoj prosti čas tudi s športnimi vsebinami. Z zdravim načinom življenja bo tako lahko skrbel za dobro počutje, zdravje, vitalnost in življenjski optimizem.
Športni pedagog sledi naslednjim izhodiščem:
- spoštovati mora enkratnost vsakega dijaka,
- pedagoški proces vodi tako, da bo vsak posameznik uspešen in motiviran,
- športna vzgoja naj bo zasnovana tako, da omogoča razbremenitev in sprostitev od vsakodnevnih šolskih naporov,
- udejanja naj vlogo športa v promociji zdravja,
- načrtno mora spodbujati dijake k humanim medsebojnim odnosom in k športnemu obnašanju (ferpleju),
- posebno skrb mora nameniti nadarjenim za šport in tistim z motnjami v razvoju,
- učno-ciljna naravnanost učnega načrta dopušča določeno stopnjo avtonomije šole in učitelja ter hkrati zahteva prevzem strokovne odgovornosti za ustrezno izbiro vsebin, metod in oblik dela,
- spodbuja razumsko in kritično dojemanje športa kot družbenega pojava,
- povezuje športno dejavnost z drugimi predmetnimi področji,
- spoštovati mora predpisane standarde in normativna izhodišča ter poskrbeti za varnost pri vadbi.
Program športne vzgoje se izvaja v vseh razredih gimnazije. Namenjeno mu je 420 ur rednega pouka, to je po tri ure pouka tedensko v 1., 2., 3. in 4. letniku. Program je z vidika razvojnih značilnosti in motivacijske strukture mladostnikov vsebinsko, organizacijsko in metodično zaokrožen v dve šolski obdobji: prvi in drugi letnik, tretji in četrti letnik.
Cilji športne vzgoje se uresničujejo tudi na športnih dnevih, športnih popoldnevih in v šoli v naravi. Šola ponudi športne dneve (35 ur) v okviru vsebin, obveznih za vse dijake, nekatere športne dneve, športne popoldneve in šolo v naravi pa ponudi tudi v okviru vsebin, ki jih dijak izbira prosto.
Šola lahko ponudi dijakom različne interesne športne programe, tečaje, šolska športna tekmovanja, športne popoldneve ipd. V okviru obveznih izbirnih vsebin, imenovanih dijakova prosta izbira, mora ponuditi športne tabore in šole v naravi. Dijaki se vključujejo v te dejavnosti prostovoljno.
Učni načrt
Učni načrt lahko najdete na povezavi: